Koža je eden izmed največjih organov, pa tudi eden izmed najtežjih, saj tehta kar 4-5 kilogramov. Koža pokriva celotno zunanjo površino telesa in tako predstavlja obrambo pred zunanjimi dejavniki. Sestavljena je iz treh slojev. Najbolj vrhnjo plast, ki je v stiku z zunanjim okoljem imenujemo povrhnjica ali epidermis. Sledi srednja plast, ki jo imenujemo usnjica ali dermis. Najbolj notranja plast se imenuje podkožje. Vse tri plasti se po svoji anatomiji in delovanju močno razlikujejo.

Koža ima več funkcij, kot bi si lahko mislili

Glavna naloga kože je sicer, da nas ščiti pred zunanjimi dejavniki. Predstavlja prvo obrambno linijo in na tak način ščiti tudi naše organe. Koža predstavlja mehanično zaščito, to pomeni, da nas ščiti pred vdorom bakterij in virusov, pred UV sevanjem ter pred vdorom kemikalij v telo. Ima pa tudi barierno funkcijo. Barierna funkcija kože nas ščiti predvsem pred izhlapevanjem vode. 

S kožo prav tako zaznavamo občutek za pritisk, dotik, bolečino, srbež ter temperaturo. Koža sodeluje tudi pri termoregulaciji. S pomočjo kože se uravnava telesna temperatura, kar pomaga pri segrevanju oziroma ohlajanju telesa. Predstavlja rezervoar vode in pa rezervoar energije, v obliki maščevja, ki ga najdemo v podkožju. Skozi kožo se izločajo tudi škodljive snovi iz telesa in sicer preko znoja.

Povrhnjica je sestavljena iz več plasti

Povrhnjica je vrhnja plast kože, ki predstavlja zaščitno funkcijo in nas ščiti pred zunanjimi dejavniki. Povrhnjica je sestavljena iz kar 4 slojev: bazalna plast (stratum corneum), trnasta plast (stratum granulosum), zrnasta plast (stratum spinosum) ter rožena plast (stratum basale). Najbolj vrhnja plast, ki jo imenujemo tudi rožena plast ali stratum corneum, je sestavljena iz 20-30 plasti tankih, ploščatih celic, ki delujejo kot bariera. V zrnati plasti se tvorijo glikolipidi, ki se izločajo na površino celic in delujejo kot lepilo, tako da se celice držijo skupaj. V najbolj spodnji, roženi plasti se tvorijo nove kožne celice (keratinociti), ki omogočajo obnavljanje kože.

Povrhnjica se obnavlja na 28 dni

To je še ena zanimiva lastnost naše kože in sicer, da se povrhnjica obnavlja na približno 28 dni. Pri tem se zgornja plast mrtvih celic (korneocitov) odlušči, žive celice (keratinociti) pa pridejo na površino. Dokaj podobno, kot levitev pri kačah, le ne tako očitno.

pH kože pomembno vpliva na barierno funkcijo

Naša koža ima tudi določen pH, ki je pomemben za normalno delovanje le-te. pH hitro narašča od površine kože proti spodnjim plastem povrhnjice (tam je enak fiziološkemu pH, ki je 7,4). pH na površini kože se običajno giblje med 4 in 5,5, pri nepoškodovani koži. Na pH kože vplivajo sebum, znoj ter fosfolipidi. Kisel zaščitni plašč na koži vpliva na barierno funkcijo povrhnjice ter protimikrobno zaščito kože.

Na površini kože najdemo izvodila žlez lojnic in znojnic, ter dlake. Zaradi izvodil žlez lojnic na povrhnjici imamo na njej prisotne tudi maščobe, ki omogočajo prožnost kože in preprečujejo nastanek lusk ter razpok. Maščobe na koži so dveh izvorov in sicer epidermalni lipidi, ki vzdržujejo barierno funkcijo kože, ter izločki lojnic ali sebum.

Usnjica je pomembna za mehansko trdnost kože

Usnjica ali dermis je plast vezivnega tkiva, ki se nahaja med epidermisom in podkožjem. Dermis je vlaknasta struktura, sestavljena iz kolagena, elastina, živčnih končičev, lasnih mešičkov ter žlez. Dermis igra pomembno vlogo pri podpiranju in zaščiti kože ter globljih slojev, pomaga pa tudi pri termoregulaciji. V dermisu najdemo večinoma celice, imenovane fibroblasti. Ti sodelujejo pri sintezi novih kolagenskih tkiv. V dermisu pa najdemo tudi imunske ter maščobne celice, ki imajo prav tako pomembno vlogo pri ohranjanju normalne strukture in delovanja dermisa.

Kolagen je najbolj gosto zastopana beljakovina v dermisu. Predstavlja pomembno vlogo, saj koži omogoča mehansko trdnost. V dermisu najdemo kolagen tipa I in kolagen tipa III. Sicer najdemo kolagen tudi v mišicah, kosteh, zobeh, hrustancu pa tudi v stenah vseh telesnih organov. V dermisu igra tudi elastin pomembno strukturno vlogo.

Zanimivo dejstvo: žleze lojnice in ena vrsta žlez znojnic postanejo aktivne šele v puberteti

V usnjici najdemo tudi vse kožne priveske – torej mešičke dlak, žleze lojnice, ter žleze znojnice. Žleze lojnice  v otroštvu niso aktivne, začnejo delovati šele v puberteti, zaradi vpliva hormonov. Gosto so prisotne na obrazu, za uhlji, zgornjem delu prsnega koša, na hrbtu. Pri mastnem tipu kože so žleze lojnice večje, kot pri suhem tipu kože. Skozi žleze lojnice se izloča sebum, ki je sestavljen iz trigliceridov, skvalena in sterolov. V dermisu pa imamo dva tipa žlez lojnic, ene imenujemo apokrine žleze znojnice, druge pa ekrine žleze znojnice. Ekrine žleze znojnice sodelujejo pri termoregulaciji, ekrini znoj pa je sestavljen iz 99 % vode in 1 % soli. Apokrine žleze znojnice pa postanejo aktivne šele v puberteti. Apokrin znoj ima značilen vonj in je sestavljen iz holesterola, trigliceridov in maščobnih kislin.

Podkožje

Podkožje je najobsežnejši in najdebelejši del kože, ki je sestavljen pretežno iz maščevja. Podkožje predstavlja kar 10 % telesne teže, tako da naslednjič, ko se tehtamo, lahko teh 10 % suvereno odštejemo. Šalo na stran. Podkožje mehanično ščiti naše notranje organe. Zaradi velike vsebnosti maščevja predstavlja odlično toplotno izolacijo za naše vitalne organe in predstavlja zalogo energije. V podkožju se sintetizirajo številni hormoni.

Blog je nastal v sodelovanju z Cosmedoc.si