Pogoste kožne spremembe dojenčkov in otrok

Majhni otroci lahko imajo več kožnih sprememb, ki so po večini prehodne, včasih pa vseeno zahtevajo posebno nego in malo več pozornosti.

Verjetno je glavni razlog v tem, da je koža dojenčkov in otrok po sestavi sicer enaka kot odrasla, a je tanjša. Kar pomeni, da je takšna koža nagnjena k večji izgubi vode, zunanji vplivi pa imajo večje posledice. Koža pri otrocih se v primerjavi z odraslimi obnavlja hitreje, ampak je manj odporna na bakterije. Dojenčki in majhni otroci še nimajo popolnoma vzpostavljene termoregulacije z znojenjem, koža je bolj prepustna, posledično pa se neželene snovi hitreje absorbirajo.

Tudi kožna bariera je še vedno okrnjena, kar se najbolje vidi pri transepidermalni izgube vode (TEWL). Pri novorojenčkih je vrednost TEWL 4-8 g/m²/h, pri nedonošenčkih pa še večja in morajo zato preživeti svoje prve dneve življenja v inkubatorju, da ne pride do usodne dehidracije.

Zakaj vse to opisujemo? Ker so vse kožne spremembe povezane ravno s temi spremembami in se potem v odrasli dobi ne pojavljajo ali pa je teh primerov občutno manj.

Atopijski dermatitis

Verjetno najbolj poznana kožna sprememba je atopijski dermatitis (AD).

Razširjenost te bolezni se je v dobrih 50 letih povečala za 2,5-krat. Hkrati pa opažajo, da je AD tudi težje pozdraviti. Pri več kot polovici otrok se pojavi v prvem letu starosti, nato pa pri številnih izzveni. Do nekje 7. leta starosti ga ima le še ¼ in potem pri skoraj 90 % izgine v najstniških letih. Redkeje pa se pojavlja še v odrasli dobi.

Atopijski dermatitis je srbeča, vnetna, kronična kožna motnja, ki je zelo pogosta pri otrocih do sedmega leta starosti. Najpogosteje jo spremljata srbečica in ekcem. Lahko poteka v blagi, zmerni ali hudi obliki. Pri blažjih oblikah je prisotna rdečica, a ni prisotno luščenje kože, medtem ko je pri hudih oblikah prisoten živo rdeč eritem, papule in lihenifikacija (gosto posejane ploščate papule, sivkasto rjave barve), lahko sta prisotna izcedek ali luščenje kože.

Ekcem

Načeloma se lahko ekcem pojavi kjerkoli (sploh pri hujših oblikah), večinoma pa na obrazu in okončinah. Zaradi pogostega srbenja in praskanja je lahko moteno spanje, pa tudi čez dan se otrok težko skoncentrira, če je prisotna srbečica in posledično še praskanje.

Izbruhi bolezni, alergije, vzroki

Potek bolezni je nepredvidljiv, ugotovili so le, da se intenzivnost atopijskega dermatitisa zmanjšuje s starostjo.

Kar 90 % staršev je prepričanih, da je alergija na hrano vzrok za atopijski dermatitis in zaradi tega velikokrat zanemarijo osnovno terapijo, ki je nujno potrebna. Dejstvo je, da so primeri, kjer je alergija na hrano kriva za nastanek atopijskega dermatitisa zelo redki. So pa ugotovili, da alergija na hrano poslabša potek bolezni, a ni glavni vzrok.

Vzrokov za AD je več. Genetika je kriva za približno polovico primerov bolezni, drug pogost vzrok je okolje (hišna plesen, stres, onesnažen zrak, lasten pot…). Včasih pa enostavno ni mogoče najti dejavnika, ki povzroča AD.

Kako lahko izboljšamo stanje?

Načinov in pristopov je res ogromno in navadno težko enoznačno določimo, katera vrsta terapije bo izboljšala stanje, je pa nekaj dejavnikov, na katere je treba vedno paziti.

1. Izogibanje kozmetičnim izdelkom, ki vsebujejo dišave, olivno olje, dražeče površinsko aktivne snovi (natrijev lavril sulfat), ureo in lanolin (le v nekaterih primerih), določenim konzervansom (povzročajo alergijski kontaktni dermatitis), barvilom in nekaterim emulgatorjem.
2. Izogibajte se tudi mehanskim pilingom in UV-filtrom, ki so organski, raje uporabite fizikalne UV-filtre, saj so zaradi mehanizma delovanja najbolj primerni.
3. Tuširajte se z mlačno vodo in kožo čistite z blagimi čistilnimi sredstvi (mi imamo na voljo Shower Gel in Oil Shower Gel za telo, ter Shampoo za čiščenje lasišča) ter jo po tuširanju/kopanju vedno negujte z mazili (AtopicBalm), kremami (AtopicCream) ali losjoni (AtopicLotion), odvisno od potrebe kože. Najboljša je kombinacija mazil in losjonov, ker mazila kožo zaščitijo in negujejo, losjoni pa jo navlažijo.
4. Izberite primeren detergent za pranje perila in kupujte oblačila iz naravnih materialov (najbolje 100 % bombaž).
5. Ob hudih oblikah AD se posvetujte s pediatrom ali dermatologom, saj bo verjetno potrebna uporaba antibiotikov, antihistaminikov in drugih sredstev, ki bodo umirili izbruh.
6. Lahko si naredite kopel iz ovsa ali lubja.
7. Lahko povijete najbolj problematične predele, s tem preprečite praskanje in dodatne rane.

Več o tem si lahko preberete v že napisanih blogih Kaj je atopični dermatitis ter Sindrom rdeče kože, kjer smo pisali tudi o kortikosteroidnih kremah in odvajanju od njih. O zgoraj omenjenih izdelkih pa si lahko preberete podrobnejše opise v našem Plonkcu.

Plenični dermatitis

Plenični dermatitis ali plenični izpuščaj je nealergijsko vnetje kože na predelu pod plenico. Značilna je rdečina in izpuščaji. Pojavi se pri 50 – 65 % dojenčkov in svoj vrh doseže pri 9 – 12 mesecih, praviloma pa izgine po 2. letu starosti.

Vzroki

Plenica na koži daje okluziven učinek in je posledično na tem predelu koža izpostavljena vlagi in višji temperaturi, hkrati pa je koža krajši čas izpostavljena tudi urinu in blatu. Vsi ti dejavniki pa privedejo do tega, da se poruši kožna bariera, zaradi katere je povečana prepustnost za potencialno dražilne snovi. Hkrati pa je to raj za mikroorganizme in lahko ob hujših oblikah pleničnega dermatitisa pride tudi do glivične okužbe s Candido albicans ali do okužbe z bakterijami kot sta Staphylococcus aureus in Streptococcus in drugimi.

Kako pa to preprečimo?

Dandanes je tehnologija že toliko napredovala, da so tudi nadgradili obliko, sestavo in samo uspešnost plenic, kar je seveda ključnega pomena pri zmanjšanju pleničnega izpuščaja. Poleg tega pa je priporočljiva pogosta menjava plenic, uporaba plenic, ki dihajo in dobro absorbirajo in so za enkratno uporabo.

Poskrbeti je treba za ponovno vzpostavitev kožne bariere, zato je treba izbrati prava mazila za plenični predel in jih nanašati v tankih plasteh, saj se lahko v nasprotnem primeru zberejo v kožnih gubah, kjer lahko pride do razrasta mikroorganizmov.

Še nekaj dejavnikov, na katere je treba biti pozoren:

1. Priporočljivo je kopanje s tekočimi čistilnimi sredstvi brez mil, primerna za kožo novorojenčkov.
2. Kožo pod plenico redno čistite z nežnimi čistilnimi sredstvi (naj imajo nevtralen ali kisel pH, vsebujejo snovi, ki ne dražijo in so primerne za dojenčke). Lahko uporabite naš Shower Gel in Oil Shower Gel, ki sta zelo nežna in primerna za takšno kožo.
3. Na kožo nanesite mazilo ali kremo primerno za nego pleničnega predela (naj vsebuje cinkov oksid, pantenol …). Naš Rash Balm / Baby je namenjen prav za plenični predel.
4. Ko lahko, pustite otroka brez plenice, da se predel osuši na zraku.

Kaj pa vlažilni robčki?

V študiji so dokazali, da uporaba vlažilnih robčkov ni škodljiva, dokler ti vsebujejo konzervansov, ki jih kože dojenčkov tolerirajo in ne vsebujejo alkohola, dišav, ki lahko povzročijo alergijo, eteričnih olj, mil in dražečih čistilnih sredstev.

V spodnji tabeli so navedeni vzroki in kako jih preprečimo.

Seborični dermatitis

Kožna sprememba, za katero so značilne mastne luske. Blago luščenje se lahko pojavi na lasišču, čelu, preostalem delu obraza in za ušesi, tudi na pregibih, a predeli ne srbijo in ravno to je največja razlika z atopijskim dermatitisom. Lahko pa je prisoten tudi blag do izrazit eritem, ki se pogosto lušči. Stres pa lahko povzroči vnetje.

Načeloma lahko omenjen dermatitis nastopi ob katerikoli starosti, a se najpogosteje pojavi v prvih treh mesecih življenja in izzveni v starosti 6 – 12 mesecev. Pri mladostnikih pa se večinoma izraža kot prhljaj, ki je blažja oblika dermatitisa.

Možni dejavniki

Kljub razširjenosti, pa je o poteku zelo malo znanega, so pa določili več dejavnikov, ki so povezani s stanjem kožne spremembe. Včasih se zaradi hormonov dermatitis pojavi pri dojenčkih, potem spontano izgine in se zopet pojavi v puberteti. Direktno povezavo pa so našli z glivico vrste Malassezia, ki je običajni del kožne flore. V študiji so povezali seboroični dermatitis tudi z imunsko pomanjkljivostjo, ki se poleg omenjenega dermatitisa kaže tudi v sočasni diareji in premajhnem pridobivanju teže. Niso pa našli trdne povezave s prehransko pomanjkljivostjo, čeprav bi tudi naj bila vzrok za dermatitis.

Pomanjkanje riboflavina, biotina in piridoksina so povezali z izbruhi seboroičnega dermatitisa pri dojenčkih. Sočasna luskavica, ekcem in glivična okužba pa le še poslabšajo nastalo spremembo.

Kako izboljšamo stanje seboroičnega dermatitisa?

Pri dojenčkih je potrebno redno umivanje lasišča z otroškim šamponom, kasneje pa sledi nežno krtačenje, da mehansko odstranimo luske. Alternativa pa je nega s kokosovim oljem, eteričnim oljem čajevca, borečevim oljem, medom, glicerolom, aloe vera in drugimi. Od naših izdelkov lahko kot otroški šampon uporabite Shampoo, za mehčanje pa lahko uporabite Oil Shower Gel ali pa ProtectBalm.

Če je obseg večji, se predpišejo lokalna protiglivična zdravila. Se pa izogibajo kortikosteroidom in keratolitikom, saj lahko pride hitreje do sistemske absorpcije.

Pri večjih otrocih pa pridejo v poštev že keratolitiki kot so salicilna in mlečna kislina, urea ali propilenglikol, saj pripomorejo k odstranjevanju lusk. Za zmanjšanje glivice Malassezia se uporabljajo protiglivična sredstva (ketokonazol) ali šampon (cinkov pirition ali selenov sulfid) ali različne kreme z aktivno snovjo.

Temenca

Oblika seboroičnega dermatitisa pri dojenčkih, ki se pojavi kot mastne luske na lasišču, ki pa ne srbijo, običajno tudi ni izcedka. Luske so lahko različne barve (bela do rumena) in se po navadi pojavijo v 3. ali 4. tednu po rojstvu. Temenca lahko tretiramo enako kot seboroični dermatitis. Za mehčanje lusk lahko uporabite Oil Shower Gel ali pa ProtectBalm, ki bosta pripomogla k lažjemu odstranjevanju lusk.

Naslednje kožne spremembe navadno izzvenijo same in ne zahtevajo posebnega zdravljenja, razen, če pride do prekomernega širjenja ali zapleta stanja, v tem primeru je nujen obisk dermatologa ali pediatra.

Toksični eritem novorojenčka

Je asimptomatsko stanje kože, ki se pojavi pri 30 – 70 % novorojenčkov. Kako pride do pojava je neznano. Rdeče lezije z osrednjo papulo ali pustulo se običajno nahajajo na obrazu, trupu in okončinah. Navadno je dovolj klinična ugotovitev. Stanje ne zahteva zdravljenja in navadno izgine v dveh tednih po rojstvu. V nasprotnem primeru je potreben posvet z dermatologom.

Milia

Milie so opazne kot majhne rumeno-bele površinske papule, napolnjene s keratinom, ki so posledica nezrelosti kožnih struktur. Pojavijo se pri skoraj polovici zdravih dojenčkov, običajno ob rojstvu. Nastanejo na koži obraza in izzvenijo v nekaj tednih. Zdravljenje ni potrebno.

Miliaria

Je posledica nezrelosti kožnih struktur, gre za zamašitev žlez znojnic, kar se kaže kot mehurčki, papule ali pustule na koži, navadno na trupu, lahko tudi na čelu, rokah in pokritih delih kože. Pojavi se pri 40 % dojenčkov, običajno v 1. mesecu življenja. Potenje je najpogostejši dejavnik tveganja.

Glavni vzrok je oviranje žlez znojnic, posledica je kopičenje kožnih ostankov ali bakterij kot je Staphylococcus v povrhnjici. Ovira vodi v uhajanje znoja v povrhnjico ali usnjico, posledično pride do prekomerne navlaženosti celic, otekanje in zaporo kanalov. Obstajajo različne vrste, ki različno prizadenejo kožo.

Za izboljšanje stanja lahko zagotovimo hladnejše okolje in nošenje oblačil, ki dihajo, pa bo miliaria spontano izginila. Se pa dejansko zdravljenje razlikuje med vrstami. Miliaria kristalina se po navadi ne zdravi in običajno izzveni v 24 urah. Miliaria rubra ima značilne vnetne strukture, ki se lahko zdravijo z blagimi kortikosteroidi (1 – 2 tedna). Miliaria pustuloza pa se zdravi z lokalnimi antibiotiki kot je klindamicin, saj je prisotna tudi bakterijska okužba.

Neonatalne akne

Akne pri novorojenčkih se pojavijo v prvem mesecu življenja. Gre za prehodno stanje kože, pod vplivom androgenih hormonov. Običajno so akne sestavljene iz zaprtih komedonov na čelu, nosu in licih, lahko pa se razvijejo tudi odprti komedoni, vnetne papule in pustule. Zdravljenje ni posebej priporočljivo, v primeru obsežnih lezij, ki trajajo več mesecev, pa zdravimo z 2,5 % benzoil peroksidom v losjonu. Akne načeloma izginejo v roku 1 – 3 mesecev.

Dojenčki in majhni otroci imajo veliko kožnih sprememb povezanih ravno z nepopolnim delovanjem kože, a te spremembe v večini primerov niso posebno škodljive. Najbolj zahtevni kožni spremembi sta zagotovo atopijski dermatitis in plenični izpuščaj, s tem, da je atopijski dermatitis prisoten tudi kasneje, v odrasli dobi. Tudi seboroični dermatitis lahko v kakšnem primeru zahteva posebno pozornost, a ker ni srbeča sprememba, ne vpliva na kakovost življenja.

Atopijski dermatitis pa lahko v nekaterih primerih moti spanec in koncentracijo, posamezniki se morajo res paziti, da določeni dejavniki ne poslabšajo stanja. Potrebna je redna nega, čim manj stresa in poskušati najti tiste izdelke, ki res pripomorejo k izboljšanju stanja.

[button et_class=”” target=”_blank” style=”big active” url=”https://skinfairytale.si/trgovina/” icon=”” title=”VSTOP V TRGOVINO”]

Literatura:

• Taïeb A: Skin barrier in the neonate, Pediatric Dermatology, 2018;35: 5-9
  Visscher MO, Adam R, Brink S, Odio M: Newborn infant skin: Physiology, development, and care, Clinics in Dermatology, 2015;33(3): 271-280.
• Silverberg NB, Durán-McKinster C: Special Considerations for Therapy of Pediatric Atopic Dermatitis, Dermatologic Clinics, 2017;35(3): 351-363.
• Blume-Peytavi U, Kanti V. Prevention and treatment of diaper dermatitis. Pediatric Dermatology. 2018;35: 19–23
• Borda LJ, Perper M, Keri JE. Treatment of seborrheic dermatitis: a comprehensive review. Journal of Dermatological Treatment. 2018: 1–12
• Victorie A, Magin P, Coughlan J, van Driel ML. Interventions for infantile seborrhoeic dermatitis (including cradle cap). John Wiley & Sons Ltd. 2019;(3): 1 – 40
• Clark GW, Pope SM, Jaboori KA. Diagnosis and Treatment of Seborrheis Dermatitis. American Academy of Family Physicians. 2015;91(3): 185-190
• Fernandes JD, Machado MCR, Oliveira ZNP. Prevenção e cuidados com a pele da criança e do recém-nascido. Anais Brasileiros de Dermatologia. 2011;86(1): 102–110
• Kutlubay Z, Tanakol A, Onel C, Sedaroglu S, Tuzun Y, Yilmaz E, Eren B. Newborn Skin: Common Skin Problems. Maedica. 2017;12(1): 42 – 47